Turistični podmladek

TURISTIČNI PODMLADEK OD PRVIH ZAČETKOV DO DANES

Leta 1970 je bil na pobudo Turističnega društva Bled na naši šoli ustanovljen turistični podmladek. Glavni motiv za ustanovitev je bil, da bi med blejsko mladino vzbudili večje zanimanje za gostinsko turistične poklice. S tem naj bi povečali vpis na gostinsko šolo, ki je bila v domačem kraju in rešili tudi kadrovske težave v gostinskih objektih. Učenci so pod vodstvom prve mentorice Katke Knaflič spoznavali domači kraj z okolico, čistili, urejali okolico šole, sodelovali na prireditvah ter pripravljali turistične kvize o poznavanju domačega kraja in okolice.

V začetku so bili člani podmladka le učenci predmetne stopnje, ki so se delili v več podskupin, vsaka s svojo dejavnostjo:

  • kulturna skupina - za sodelovanje na prireditvah;
  • informacijska skupina - poročanje o delu in pisanje prispevkov v šolsko glasilo;
  • tehnična skupina - skrb za čistočo, priprava prostorov za prireditve;
  • foto skupina – fotografiranje (prireditev, kamnov spotike ...);

Kasneje sta delovali dve skupini turističnega krožka:

  • turistični krožek za učence razredne stopnje (3. in 4. razreda) in
  • turistični krožek za učence predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda).

Zaradi velikega zanimanja učencev (od 70 do 80 učencev letno), se je pozneje uvedla kot nadgradnja turističnega krožka še tretja skupina- fakultativni pouk turizem (za učence 7. in 8. razreda). Ta predmet je bil vključen v redni urnik in je bil ocenjevan z opisno oceno (zelo uspešno, uspešno in manj uspešno). Uspešno ga je vsa leta vodila mentorica Marina Vukaševič.

Z uvedbo devetletne osnovne šole je bil namesto fakultativnega predmeta uveden izbirni predmet turistična vzgoja (za učence od 7. do 9. razreda). Ker je program le enoleten, so bili ostali čas učenci vključeni v krožek.

Kot dopolnitev programa smo na šoli uvedli še:

  • podjetniško turistični krožek, katerega naloga je uresničitev turističnih idej, ki so jih v svojih raziskovalnih nalogah podali turistični podmladkarji (izdaja razglednic, vodenje po domačem kraju…),
  • projektna skupina Turizmu pomaga lastna glava, ki pripravlja raziskovalno nalogo, odrsko predstavitev in razstavo ter s tem sodeluje na turističnem festivalu, katerega vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije,
  • skupina Škrat Blejko, ki je usposobljena za vodenje šolskih in izvenšolskih skupin po tematsko pripravljeni poti na Blejski grad,
  • turistični krožek na podružnici v Ribnem in
  • turistični krožek na podružnici na Bohinjski Beli.

ORGANIZACIJA DANES

Danes na šoli deluje šest skupin turističnega podmladka:

  • turistični krožek za učence razredne stopnje,
  • krožek za učence na predmetni stopnji,
  • podjetniško-turistični krožek,
  • turistični krožek na OŠ Ribno,
  • turistični krožek na OŠ Bohinjska Bela
  • projektna skupina Škrat Blejko.

Posamezni učenci so vključeni v več skupin hkrati. Vsi učenci, ki se vključijo v podmladek, postanejo člani Turističnega društva Bled (brez plačila članarine). Dobijo izkaznice, s katerimi lahko brezplačno koristijo del turistične ponudbe v kraju.

Sekcija ljubiteljev Dobre gore

Sekcija ljubiteljev Dobre gore je bila ustanovljena na dan zemlje, 22. 4. 2007, člani sekcije pa so vsi tisti, ki radi hodijo na Dobro goro, ki imajo spoštljiv odnos do narave in se zavedajo, da z gibanjem v naravi krepijo svoje telo in duha. Razglašajo se za nadaljevalce metod utemeljitelja turizma na Bledu, Arnolda Riklija, ki je svoje delovanje utemeljil z besedami: »Voda seveda koristi, še več zrak, največ pa svetloba«.

Zaobljubili so se, da bodo enako spoštljiv odnos, kot do Dobre gore gojili tudi do ostalih sprehajalnih poti na Bledu in jih tudi čim večkrat prehodili. Vsako leto z večjo akcijo poskrbijo za temeljito ureditev poti na Dobro goro, med letom pa redno spremljajo stanje tako na tej, kot na ostalih sprehajalnih poteh.

Simbol sekcije je cvetoča češnja, ki raste na vrhu Dobre gore, za svoj dan pa so sprejeli mednarodni Dan zemlje.

Pletnarji

Čolnarstvo je na Bledu ena najstarejših blejskih obrti in izvira še iz zgodnjega srednjega veka, ko so podložniki z Mlinega za potrebe otoške proštije prevažali na otok. Potem so čolnarji prevažali romarje, od 19. stoletja naprej pa predvsem turiste. Leta 1907 je bil izdelan prviuradni cenik za vožnjo po jezeru, ki so ga kasneje dopolnjevali. Postopoma se je oblikoval neformalni sistem služnostnih pravic na jezeru, ki je bil deden in je zadeval tudi lastnike vil ob jezeru. Po drugi svetovni vojni je bil v celoti odpravljen. Čolnarska obrt je za nekaj časa tudi zamrla, prevoz po jezeru je prevzelo komunalno podjetje, kar pa se ni obneslo in čolnarji so kmalu znova dobili obrtna dovoljenja, njihovo število pa se je v povojnih desetletjih vpovprečju gibalo med 15 in 25. Čolnarji so dolgo veljali za težavne in neukrotljive obrtnike (časopisi so jih imenovali »originali«), ki so se le s težavo organizirali. Leta 1984 je Turistično društvo Bled njihovo združenje uspelo znova oživeti in je skupaj z njimi sprejelo prvi moderni poslovnik, ki je predpisoval, da mora vsak čolnar izpolnjevati občinski odlok o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepov na Blejskem jezeru (enako je veljalo za bohinjskega) in moral je biti član turističnega društva. V poslovniku je bilo določeno, da mora poslovni odbor čolnarjev skrbeti za določanje pristajališč ob jezeru, določati vrstni red voženj s čolni, določiti cene in z njimi predhodno seznaniti goste, turistično društvo pa mora imeti nadzor nad njihovim delovanjem.

Zgodovina najbolj znamenitega blejskega čolna – blejske pletne – v današnji podobi (poleg njih so se uporabljale tudi druge vrste plovil) sega v leto 1902. Tedaj so jo v aprilu in maju v vasici Mlino izdelali domačini Ksel, Turšč in Kašar. Nadgradili so jo iz starega plovila, podobnega današnjim rečnim čolnom s plitkim dnom. Čoln je dobil špico (ošiljeni premec), dvignjeno krmo (prag), vzdolžne klopi, ograjo in streho iz nepremočljivega blaga (»plahto«). Pletne so sprva gradili iz šestmetrskih, nato osemmetrskih macesnovih desk. Beseda naj bi izvirala iz nemščine (pod tem imenom so podobne čolne uporabljali na Tirolskem in Bavarskem).

Fijakerji

Fijakerji ali izvoščki so odprte kočije, ki imajo na Bledu dolgo tradicijo. Voznik take kočije ne more biti kar kdor koli, saj se »poklic« prenaša iz roda v rod. Sin ga podeduje od očeta, ta od svojega očeta in ta od svojega …

Prav zato se člani DRUŠTVA BLEJSKIH FIJAKERJEV trudijo in ohranjajo tradicijo. Eden od načinov je tudi njihovo tradicionalno oblačilo. Sestavljajo ga jopica, hlače in klobuk črne barve, bela srajca, telovnik z vezenimi gorenjskimi nageljni ter bordo rdeče odeje in bunde. Na svojo uniformo so zelo ponosni.

Sobodajalci

Ker se na področju oddajanja privatnih nastanitev dogaja veliko sprememb, Turistično društvo skuša pomagati številnim sobodajalcem, da se na njih kar najhitreje odzovejo. Organiziramo več predavanj letno, ki so ponavadi podprti s predavatelji  iz FURS-a, Policije in ponudnikov informacijskih rešitev za sobodajalce in pa delavnice, kjer se prijazni gostitelji lahko naučijo novih kuilinaričnih spretnosti in spoznajo kulturne razlike narodov, ki v zadnjem času obiskujejo Bled v vse večjem številu.