Zgodovina

Pregled zgodovine Turističnega društva Bled in njihovih predhodnikov


Jana Špec, Vanja Piber

Začetke turistične organiziranosti na Bledu lahko enačimo z začetki organiziranega turizma po prihodu Arnolda Riklija in po zgraditvi gorenjske železnice (Ljubljana – Trbiž) leta 1870, ko je Bled dobil postajo v Lescah. Sem so začeli prihajati tudi gostje, ki jim ni bilo do Riklijevega zdravljenja, temveč so želeli le preživeti počitnice v lepem in zdravem okolju. Pričele so rasti vile in hoteli, organizirati pa so se začeli tudi domačini.
Leto 1879 lahko smatramo za začetek turističnih organizacij na Bledu. Takrat so ustanovili Olepševalni komite, ki je uredil cesto okoli jezera, če bi si cesar Franc Jožef zaželel te poti, zanimalo pa ga je predvsem, kako naj Bled zgleda na zunaj, saj je bil v tistem času še skromno kmečko naselje. Nikjer ni mogoče zaslediti, kdo ga je vodil, kasneje pa se tudi ne omenja več. Leta 1886 je bila ustanovljena Zdraviliška komisija, ki je za Bled skrbela vse do začetka prve svetovne vojne in je že leto po svoji ustanovitvi začela s spremljanjem števila gostov. Postala je gibalna sila turističnega dogajanja, skrbela je za propagando in prireditve ter izgled kraja.
Vendar komisija ni bila edina, ki ji je bila zaupana skrb za turizem in vse njegove vzporedne dejavnosti. Že leta 1894 so ustanovili »Fremdenverkehrsverein Veldes« ali »Letoviško društvo«. Čeprav najdemo malo podatkov o njem, je bilo pomembno. Ena najbolj znanih akcij tega društva je bila »Rešite naš Bled«, s katero naj bi dosegli, da bi občina ali deželna vlada od dedičev Adolfa Muhra odkupila vse grajsko premoženje, ki bi tako prišlo v slovenske roke. Iz kupčije ni bilo nič, saj je bila cena previsoka, čeprav je bilo o tem mnogo razprav v deželnem zboru, kamor so Blejci naslovili spomenico. Največji uspeh tega društva je bila obnova Bleda in vsega, kar je služilo turizmu, ob koncu 1. svetovne vojne. Zadnjič se to društvo omenja leta 1926, ko ga je vodil Franc Jemc, tajnik pa je bil Dragotin Bitenc.
Že leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Zvezo za dvig tujskega prometa na Kranjskem, predhodnico današnje Turistične zveze Slovenije, v njenem odboru pa so bili Blejci med dejavnejšimi.
Pravo razdejanje v blejskem turizmu in gostinstvu je zapustila prva svetovna vojna, vendar pa je konec vojne domačinom dal polet za obnovo celotnega kraja. Iniciativo je prevzelo Društvo za pospeševanje tujskega prometa, ustanovljeno že leta 1894, glavna nosilca te obnove pa sta bila hotelir Ivan Kenda in lekarnar Hugo Roblek. Zaradi velike prizadevnosti domačinov so obnovitvena dela potekala zelo hitro in učinkovito, vendar pa so se istočasno pojavila tudi že prva nasprotna gledanja na bodoči razvoj Bleda. Mnogi so menili, da turizem ni najpomembnejši, da je potrebno najprej poskrbeti za lastno prebivalstvo. Vedno več je bilo nasprotovanj tudi delavnemu Prometnemu društvu, kot so ga večkrat tudi imenovali. Občinski odborniki se niso strinjali s tem, da zaposlijo tajnika društva, zato so vso skrb za razvoj turizma prepustili občini. Leta 1920 je občina imenovala Zdraviliški odsek, ki je imel nalogo čim prej na Bled privabiti več gostov, ki bi napolnili hotele in vile v povojnem obdobju. Skupaj s Prometnim društvom je skrbel za usklajevanje cen različnih storitev, ponovno so uvedli zdraviliško in godbeno takso.
Vse do druge svetovne vojne je Bled doživljal razvoj, katerega glavni nosilci pa so bili hotelirji: Ivan Kenda, Jula Vovk, Miha Černe in drugi manjši hotelirji in lastniki gostišč.
Po zasedbi Gorenjske leta 1941 so se Nemci hitro začeli naseljevati na Bledu in mu namenili »častno« mesto kot središču civilne, policijske in vojaške oblasti. Ko pa je druga svetovna vojna minila, se je Bled ponovno znašel pred številnimi problemi. Glavna skrb je bila, kako na novo začeti z razvojem turizma in privabiti čim več gostov. Leta 1947 so na blejski občini imenovali Odbor za turizem. Seveda je bilo tudi po drugi vojni slišati dileme, ali naj Bled daje prednost industriji, ali naj postane spalno naselje za jeseniške in leške delavce, v turizmu pa naj prevladuje delavski turizem. Zmagali so razum, naravne danosti in tradicija.
Že v prvih mesecih po vojni so v Ljubljani predlagali, da se na Bledu ustanovi podružnica Turističnega društva Slovenije. Kljub temeljitim pripravam pa ustanovnega občnega zbora ni bilo. Do tega je prišlo šele 24. januarja 1952, ko je Mirko Poč, direktor hotelskega združenja Hotelturist sklical občni zbor Turističnega društva Bled v hotelu Jelovica. Do tedaj se je vsa turistična dejavnost združevala v rokah občine, vendar pa je turistična organiziranost v Sloveniji vsekakor zahtevala, da tudi Bled dobi svoje društvo. Prvi predsednik je bil Mirko Poč (1952 – 1953). Takoj na začetku pa je prišlo do težav, saj društvo ni imelo sredstev, kar je onemogočalo njegovo aktivnost. Na eni izmed sej so se tako odločili, da društvo razpustijo. Po posredovanju takratnega predsednika Turistične zveze Slovenije Alberta Jakopiča so se neskladja uredila in od takrat je društvo neprekinjeno poslovalo.
Mirku Poču je na mestu predsednika sledil Anton Kunčič (1954 – 1957), tajniške posle je v prvih letih vodil Bogdan Šanca, od leta 1954 do leta 1956 pa Zvonko Savnik.
Od leta 1958 do leta 1965 je bil predsednik Jože Kapus, tajniška dela pa je imel v rokah ponovno Bogdan Šanca. Leta 1965 je za več kot deset let prevzel vodenje društva Polda Pernuš, tajnik je postal Franc Šmit.
V drugi polovici sedemdesetih let je društvo zajela druga kriza. Novi Zakon o društvih je namreč zahteval novo organiziranost društev, ki naj bi opustila vso gospodarsko dejavnost, prireditve, propagandno dejavnost, oddajanje turističnih sob. Vse to naj bi na Bledu prevzela Turistična poslovna skupnost, ustanovljena let 1980. Sprejeli so kompromisno rešitev, po kateri je TPS prevzela investicijsko dejavnost, gostinske dejavnosti, urejanje gostišč, prehrane in podobno, ostalo pa prepustila društvu.
Leta 1981 je predsednik postal Bogdan Šanca, podpredsednik pa mladi Matjaž Završnik, ki je kasneje zasedel mesto predsednika. Franc Šmit je ostal tajnik do leta 1983, ko ga je nasledil Marko Potočnik, ki je skupaj z Matjažem Završnikom, takratnim predsednikom, posebej zaznamoval delo društva. Prilagodila sta se novim smernicam organiziranosti turizma in načinu dela. Sledili so dr. Branko Lubej, Andrej Ristič, ponovno Bogdan Šanca kot v.d. predsednika in kot tajnik Miro Mulej od leta 1992 do 1998.
Leta 1991 je bil za predsednika izvoljen dr. Borut Rus in nato ponovno leta 2000. Po njegovem odstopu januarja 2003 je mesto vršilke dolžnosti predsednika društva prevzela Vanja Piber, od junija leta 2003 pa ga vodi Jana Špec, ponovno pa so bila Turističnemu društvu dodeljena sredstva za zaposlitev tajnika in sicer za polovični delovni čas. To delo od sredine leta 2003 opravlja Vanja Piber.
Povojno delovanje Turističnega društva Bled so poleg vseh navedenih imen zaznamovala tudi različna obdobja, vzponi in padci. Na začetku so veliko pozornost posvečali pridobivanju gostov in zabavi. Potrebno je omeniti tudi veliko vnemo društva pri organizaciji različnih prireditev. Med zgodnjimi prireditvami izstopajo padalsko prvenstvo v skokih v jezero, alpske vožnje preko Pokljuke, Zgornjesavske doline, Jelovice in Primorske (ki pa so jih zaradi visokih stroškov morali opustiti), »Jazz festival«, »Slovenska popevka«, pesem poletja, šahovski turnir kandidatov za svetovno prvenstvo, bridge turnir in vsakoletna tekmovanja barmanov. Vsekakor najpomembnejša prireditev, ki se je obdržala vse do leta 1991, pa je bila Kmečka ohcet. Na njej so prvič nastopili bratje Avsenik. V okviru društva je deloval organizacijski odbor za Kmečko ohcet, ki je tesno sodeloval s Tončko Maroltovo, ki je vsako leto znova uvajala različne kvalitetne popravke te največje folklorne prireditve na Bledu.
Lotili so se tudi prireditev v zimski sezoni, čeprav zanimive zimske ponudbe ni bilo. Organizirali so prireditve po hotelih, če pa je bilo jezero zamrznjeno, so bili na voljo prijetni sprehodi in drsanje. Na Straži so pripravili tekmovalno sankališče in dvakrat tudi tako imenovani Motoskjoering – tekmovanje, kjer je voznik motorja za seboj vlekel smučarja.
Turistično društvo pa ni skrbelo le za prireditve, temveč se je dejavno vključevalo tudi v življenje na Bledu nasploh. Sodelovali so pri razpravah o urbanistični problematiki, pri osnutku urbanističnega programa arhitekta Eda Ravnikarja, pri nakupu posebnega stroja za čiščenje ulic, pri gradnji novega kopališča, posodobitvi cest in ulic in sprehajalnih poti po blejski okolici. Pospeševali so oddajanje zasebnih sob, katerih število je iz leta v leto raslo. Domačine je z ocenjevanjem urejenosti hiš in okolice spodbujalo k lepši urejenosti kraja.
Pomemben del dejavnosti društva je predstavljalo tiskanje različnih publikacij. Leta 1953 je Turistično društvo Bled začelo izdajati Turistični vestnik, leta 1958 pa so si zamislili Blejske turistične informacije, ki so bile v začetku le preprost program prireditev, kasneje pa so postajale vedno bogatejše, v več jezikih in so jih gostom delili brezplačno. Vir financiranja je bila turistična taksa. Ta knjižica je še danes najpodrobnejši vir turističnih informacij na Slovenskem.

Posebej težko obdobje je Turistično društvo Bled doživelo tudi z ustanovitvijo Direkcije za turizem in kasneje Lokalne turistične organizacije, ki je od društva prevzela organizacijo vseh prireditev. Društvo je zašlo v finančno krizo in edina dejavnost, ki jo je obdržalo, je bila dejavnost turistično informacijskega centra, ki jo je opravljalo tudi do tedaj in jo v dogovoru z Lokalno turistično organizacijo Turizem Bled uspešno opravlja še danes. Prav tako se je novo vodstvo društva uspelo z Občino Bled dogovoriti za odobritev sredstev za zaposlitev tajnika in sredstva za društveno dejavnost, ki jih vsako leto prejme na podlagi predloženega programa dela.

Svoje aktivnosti je društvo v zadnjih letih usmerilo predvsem na delo s člani, katerih je trenutno preko 800, in na skrb za urejeno okolje. Z Občino Bled in podjetjem Infrastruktura smo podpisali dogovor o spremljanju stanja urejenosti sprehajalnih poti in okolja, vsako leto izvajamo akcijo »Moja dežela, lepa in gostoljubna«, v okviru katere ocenjujemo urejenost in ocvetličenost hiš in njihove okolice, razglasimo pa tudi najlepše urejeno ulico v tistem letu, v začetku aprila organiziramo čistilno akcijo na eni od sprehajalnih poti. Novost med prireditvami je razstava adventnih venčkov, ki je že v prvem letu presenetila z odlično udeležbo in obiskom. V okviru društva delujejo sekcija pletnarjev, kočijažev, sobodajalcev in turistični podmladek pri osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled. Za oddajalce zasebnih namestitev vsako leto organiziramo seminar in strokovni posvet na določeno temo s tega področja, prav tako pa sodelujemo s turističnim podmladkom, ki mu po svojih zmožnostih pomagamo tudi finančno.

Zaradi dolgoletne dileme o letnici začetka delovanja Turističnega društva Bled, oziroma njegovega predhodnika, je Upravni odbor po preučitvi vseh dostopnih virov in podatkov sprejel sklep, da za predhodnika Turističnega društva Bled določi leta 1879 ustanovljeni Olepševalni komite, katerega osnovna dejavnost je bila skrb za urejeno okolje, kar ostaja ena od osnovnih usmeritev društva tudi danes. Tako je leto 2009 minilo v znamenju praznovanja 130-letnice delovanja Turističnega društva Bled. Praznovanje smo začeli z občnim zborom društva in otvoritvijo razstave fotografij iz bogatega arhiva društva. Avtor razstave Vladimir Silič je z njo predstavil zgodovino dela društva in najpomembnejše akterje v posameznih obdobjih. Praznovanju pomembne obletnice smo posvetili tudi srečanje blejske pletne in beneške gondole v mesecu juliju in srečanje gorenjskih turističnih delavcev v začetku oktobra, praznično leto pa smo zaključili s slavnostno prireditvijo z bogatim programom, v katerem smo preleteli zgodovino delovanja društva od njegovih začetkov do današnjih dni. Za glasbeno spremljavo je poskrbela Alenka Godec z izborom pesmi s festivalov Slovenske popevke, najzaslužnejši posamezniki pa so prejeli priznanja društva.
Na prireditvi smo predstavili tudi knjigo avtorja Boža Repeta, Bled v soncu ves žari, ki poleg zgodovine dela društva opisuje tudi zgodovino turizma na Bledu, v katero je bilo društvo vedno najtesneje vpeto, v zadnjem delu pa vsebuje zgodovinsko kroniko Bleda, kjer so prvič v takšni obliki zbrani vsi najpomembnejši dogodki od prazgodovine do danes.


Viri:
- Božo Benedik – Bled nekoč in danes
- Olga Janša Zorn – Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941; Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 32, št 2-3, l. 1984
- Sto let turistične zveze Slovenije, TZS dec. 2004
- Urška Pipan – razvoj Turističnega društva Bled; Diplomska naloga, VSŠGT Bled, 2003

 

© 2009 vse pravice pridržane.