Sekcija pletnarjev

Čolnarstvo je na Bledu ena najstarejših blejskih obrti in izvira še iz zgodnjega srednjega veka, ko so podložniki z Mlinega za potrebe otoške proštije prevažali na otok. Potem so čolnarji prevažali romarje, od 19. stoletja naprej pa predvsem turiste. Leta 1907 je bil izdelan prviuradni cenik za vožnjo po jezeru, ki so ga kasneje dopolnjevali. Postopoma se je oblikoval neformalni sistem služnostnih pravic na jezeru, ki je bil deden in je zadeval tudi lastnike vil ob jezeru. Po drugi svetovni vojni je bil v celoti odpravljen. Čolnarska obrt je za nekaj časa tudi zamrla, prevoz po jezeru je prevzelo komunalno podjetje, kar pa se ni obneslo in čolnarji so kmalu znova dobili obrtna dovoljenja, njihovo število pa se je v povojnih desetletjih vpovprečju gibalo med 15 in 25. Čolnarji so dolgo veljali za težavne in neukrotljive obrtnike (časopisi so jih imenovali »originali«), ki so se le s težavo organizirali. Leta 1984 je Turistično društvo Bled njihovo združenje uspelo znova oživeti in je skupaj z njimi sprejelo prvi moderni poslovnik, ki je predpisoval, da mora vsak čolnar izpolnjevati občinski odlok o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepov na Blejskem jezeru (enako je veljalo za bohinjskega) in moral je biti član turističnega društva. V poslovniku je bilo določeno, da mora poslovni odbor čolnarjev skrbeti za določanje pristajališč ob jezeru, določati vrstni red voženj s čolni, določiti cene in z njimi predhodno seznaniti goste, turistično društvo pa mora imeti nadzor nad njihovim delovanjem.

Zgodovina najbolj znamenitega blejskega čolna – blejske pletne – v današnji podobi (poleg njih so se uporabljale tudi druge vrste plovil) sega v leto 1902. Tedaj so jo v aprilu in maju v vasici Mlino izdelali domačini Ksel, Turšč in Kašar. Nadgradili so jo iz starega plovila, podobnega današnjim rečnim čolnom s plitkim dnom. Čoln je dobil špico (ošiljeni premec), dvignjeno krmo (prag), vzdolžne klopi, ograjo in streho iz nepremočljivega blaga (»plahto«). Pletne so sprva gradili iz šestmetrskih, nato osemmetrskih macesnovih desk. Beseda naj bi izvirala iz nemščine (pod tem imenom so podobne čolne uporabljali na Tirolskem in Bavarskem).